Običaji in etnografija

O Halozah

Običaji in etnografija

Običaji v Halozah v obdobju zime so še posebej povezani s šegami in običaji, katerih vrhunec predstavlja pust. Pust je obhodni praznik, kar pomeni, da maske hodijo na obhode od hiše do hiše, pomen je povezan s starodavnimi običaji, magijo, duhovi prednikov in narave. Nekoč je veljalo pravilo, da se smejo šemiti le moški, zlasti mladi fantje, in sicer od pustne nedelje do pepelnične srede. Našemljenci po navadi hodijo v skupinah. Maske in z njimi povezane šege se spreminjajo s časom, včasih so bile veliko bolj povezane z mitologijo in obredjem, dandanes je maskiranje bolj povezano z veseljačenjem in burkaštvom.


Katere maske so značilne za Haloze?
Orači so obhodna šega haloškega fašenka. Skupino oračev sestavljajo: kujeki, baba, koranti, pokač, rusa in muzikant. Po končanem oranju skupina dobi denar, jajca ali klobaso, sledi pogostitev s pijačo in pustnimi jedmi (vino, kruh, šunka, krofi, krhki flancati, ocvirkovka (gerpa ali girpa).



Maska kurenta ali koranta bi naj bo starem izročilu bila povezana s preganjanjem zime in privabljanjem pomladi, rodnosti in rasti. Opravljen z ovčjim kožuhom, kravjimi zvonci in ježevko, ki naj bi odganjala nesrečo, bila za varnost in simbol plodnosti. Posebnost je haloški korant, ki ima namesto gosjih peruti na vrhu glave prave goveje rogove. Maska vsebuje odprtini za oči in usta, pod nosom/gobcem imajo prišit dolg jezik, zobe iz fižola in sirkove brke.



Po skupini oračev včasih sledi rusa, ki predstavlja željo po plodnosti domačih živali. Moža, v ogrodju, pokritem z rjuho, z gobcem skozi katerega moli dolg jezik. Neubogljivo ruso od hiše do hiše spremljata gonjač z bičem in pobirač s košem za darove.



Haloški Jürek ali Zeleni Jurij je rastlinska pomladna maska ovita v zeleno rastlinje, ki jo spremljajo še rabolj, ki predstavlja zimo in naj bi izhajal izpod Donačke gore ter plesni pari, muzikantje in pobirač. Običaji v Halozah poznajo tudi dve znani maski; otroška maska piceki, ki želijo nesnost pri kokoših in Baba nosi deda, ki prikazuje haloško ženico, ki nosi v košu moža.
Trgatev
Sredi oktobra Haloze zaživijo, saj je grozdje zrelo in ga je treba obrati. »Braja« (trgatve) so se vsi veselili kot praznika, saj se je med letom garalo, da zdaj trta obrodi sadove. V »braje« je gospodar povabil sosede, sorodnike in bližnje prijatelje, ki so se dopoldne zbrali pri vinogradu, opremljeni z lesenimi škafci in nožički, s katerimi so rezali grozdje.
»Berači« so se z domačim muzikantom veselili pozno v noč, »prešari« (moški, ki so delali pri stiskalnici) pa so prešali in stiskali grozdje do jutra. Trgatve torej ljudje niso dojemali kot težaško delo, ampak kot praznik, saj je bila trgatev dejanje celoletnega dela in veselica z bogato pojedino.

Trgatev v Halozah, Stojan Kerbler

Martinovo – mošt vino postane
Martinovo je praznik, ki se praznuje 11. novembra., kadar bi se naj mošt spremenil v vino. Praznik, ki izhaja iz starih poganskih običajev darovanja, je kasneje dobil tudi krščansko obliko in sicer v povezavi z godom priljubljenega svetnika sv. Martina.
Običaji v Halozah govorijo o praznovanju, ki poplača celoten trud v vinogradu. Tradicionalno se na Martinov dan povabi na domačijo vse berače (pomočnike pri trgatvi) in ostale, ki so kakorkoli pomagali v vinogradu. Ne manjka ljudske pesmi in muzikantov. Tradicionalni haloški jedilnik ob Martinovem je varira od gospodinjstva do gospodinjstva in iz kraja v kraj, najbolj pogosto pa je na mizi zelje, doma narejeni mlinci, pražen krompir in haloški »ftič« (perutnina).

Socialna omrežja