Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Kulinarika in vino   

NAPAKA: ni najdenih zapisov!


Stran:   1 
Prikaz: 1 - 13 od 13
Iskanje:  
 
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Dobrote slovenskih kmetij so blagovna znamka, ki predstavlja pristnost in neokrnjenost slovenskega podeželja. Z njo so označene le nagrajene dobrote v okviru vsakoletne istoimenske državne razstave. V izboru so razne vrste kruha, pletenice, potice ter pecivo. Dodali smo mesne izdelke, ki so predelani iz domačega mesa v suho meso, klobase (tudi v zaseki), salame, želodec, sušeno vratino in mesnato slanino ter meso iz tűnke po starih preizkušenih receptih.


Haloški ftič, kvasenica
Haloški ftič, kvasenica

Kulinarično in gastronomsko podobo Slovenije sooblikujejo tudi Haloze, najjužnejša gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji z izjemnimi pogoji za vinogradništvo. In kjer je dobro vino, so ponavadi tudi jedi, ki skupaj z vini sooblikujejo vsakdanjike in praznike prebivalcev. Severovzhodna Slovenija je »domovina« najrazličnejših pogač in med njimi je v Halozah najbolj razširjena »kvaseníca«, imenovana tudi »haloška gibanica«. Kvašeno testo razvaljajo ali povlečejo v okroglo obliko in do odebeljenega roba namažejo s skuto iz kravjega mleka, kislo smetano in jajci ter spečejo. Kvasenice so jed ob večjih delih v vinogradu ali na polju, predvsem pa nepogrešljive ob praznikih. Danes imajo značaj regionalne jedi, ki jo postrežejo v gostilnah ali na turističnih kmetijah domačim in tujim turistom. Izrazita praznična jed pa je »haloški ftič«. To je pečeni puran (ali purica), ki je v Halozah nadomestil v času martinovanja (11. november) tradicionalno pečeno gos ali raco. Slastno pečene purane so pekli v pečeh, ponekod so jih tudi nadevali s kostanji ali z jabolki. Vendar pa prav v Halozah martinovanje ni bilo samo praznik vinske letine ampak so nekateri gospodarji praznovali tudi »domlatke«. To so bile zabave za vse mlatiče in druge delavce, ki so sodelovali pri delu na polju in pri žetvi. Če je bila žetev obilnejša, je bila temu primerno obilna tudi pojedina z zabavo, petjem in plesom.

Prof. dr. Janez Bogataj


Kostanj
Ime je grškega izvora iz besede »kastanon«-kostanj in spada v družino bukvovke (Fagaceae).
Kostanj je doma na bližnjem vzhodu, od koder so ga prinesli Rimljani, zdaj pa je zelo razširjen v Italiji, Španiji in pri nas.
Najbolje uspeva v rahli, dobro odcedni ilovnati zemlji, ali pa v rahli, suhi peščeni zemlji.
Kostanj je lepo, značilno oblikovano drevo, ki zraste tudi do 30 m visoko, doseže pa lahko starost tudi 1000 let, zato imajo lahko stara drevesa zelo mogočen obseg.
Na skorji se po 20. Letu pojavijo sivo rjavi pasovi, ki spiralasto potekajo okoli debla, listi so veliki, podolgovati in suličasti, listni rob je grobo bodičasto nazobčan, cvetovi, ki so ločenege spola so združeni in sicer moški v pokončne mačice, ženski pa v skupine po 1-3 na bazi moških cvetov. Le redko se oprašuje sam. Plodovi zorijo v bodečastem ovoju. Zelenkastorumene ježice vsebujejo po tri kostanje s tanko, trdo lupino rjave barve, na eni strani so sploščeni, na drugi pa zaobljeni.

Več...


Kulinarika
Leta 2008 je izšla knjiga Domače jedi in šege v občini Podlehnik, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena občine Podlehnik. Članice društva se srečujejo na različnih druženjih, izobraževanjih in kuharskih tečajih. Skrbijo za ohranjanje haloške kulture, tradicionalnih haloških jedi in se trudijo navdušenje nad njimi prenesti na druge, da se te zdrave, okusne in s trudom pripravljene jedi ne bi pozabile.


Organska vina

Eko­loš­ki vi­no­grad­ni­ki Evrop­ske uni­je, ki pri­de­lu­je­jo grozd­je na okoli 80.000 hek­tar­jih vi­no­gra­dov, že ne­kaj let pri­ča­ku­je­jo urad­ne evrop­ske smer­ni­ce za eko­loš­ko kle­tar­je­nje kot nuj­ne nad­grad­nje na­ra­vi pri­jaz­nejše pri­de­la­ve grozd­ja. Vse ne­kaj­let­no stro­kov­no delo v vi­no­gra­du, brez upo­ra­be sin­te­tič­nih gno­jil in fi­to­far­ma­cevt­ski pri­prav­kov, je za­man, če si za pre­nos tako ohra­nje­nih se­sta­vin v grozd­ju ne pri­za­de­va v kle­ti tudi vi­nar.

Kaj pomenijo izrazi na organskih vinih:

  • 100% organsko: indicira, da je vino narejeno iz 100% organskega načina pridelave grozdja. Takšen certifikat tudi garantira, da je bilo grozdje ves čas kontrolirano, ali ustreza zahtevam 100% organske pridelave grozdja. Takšno vino lahko vsebuje le naravne sulfite v majhnih količinah.
  • Organsko: nosi certifikat, da je vino pridelano iz vsaj 95% organskega grozdja, ostalih 5% pa ni rečeno, da je bilo organsko pridelanega. Prav tako pa mora imeti takšno vino naravne sulfite.
  • Narejeno iz organskega grozdja ali iz organskih sestavin: takšno vino vsebuje vsaj 70% organskih sestavin. Zato lahko vsebuje umetne sulfite, vendar morajo biti prisotni v izredno majhnih količinah.
  • Biodinamično: temelji na natančnem opazovanju ter poskusu naravne harmonije. Koncept je bil razvit na začetku 20. stoletja s strani avstralskega filozofa Rudolfa Steinerja. Takšno vino ne le da je 100% organsko, ampak je pridelano tudi na način, ki je nekako usklajen z naravo – pridelovalci grozdja sami proizvajajo kompost, se orientirajo glede na postavitev zvezd in planetov, na podlagi česa se kasneje odločajo kdaj je primerno kaj storiti.

         Več:  www.bodieko.si

 


Pot okusov
Kje v Mariboru in partnerskih mestih evropske prestolnice kulture kaj dobrega pojesti, popiti, kulinarično doživeti? Kam na prigrizek, kosilo, večerjo, na hitro in počasi, slovensko, mednarodno, regionalno? Kdo so najboljši vinarji vinorodnih dežel Podravje in Posavje? Katera so najboljša vina vinorodnih okolišev Prekmurje, Štajerska Slovenija, Dolenjska? Kje so najlepše vinske ceste? Kje in kaj okusnega, dobrega, domačega, značilnega, tradicionalnega kupiti? Kje je, skratka najlepše in najboljše posedet pred in po predstavi?

Vse te odgovore bo ponudila Pot okusov, ki bo popeljala med dišečimi in mamljivimi okusi v restavracijah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, trgovinah, vinskih barih, na vinotočih, kmečkih turizmih. Vodič okusov bo baza ponudnikov gostinskih storitev v Mariboru in partnerskih mestih za promocijske in informacijske potrebe, ki bo zajemala promocijo kulinarične ponudbe na spletu, v knjižnih vodičih, zloženkah, zemljevidih in mobilnih aplikacijah.

V bazi bodo shranjeni podatki in ponudbe restavracij, kavarn, vinotek, vinskih barov, trgovin s posebno ponudbo hrane in pijač, lokalov s ponudbo nočnega življenja in zabave, hotelov in prenočišč, vinotočev, kmečkih turizmov in vinarjev.

Pot okusov bo povezovala ponudnike na področju enogastronomije, ki si bodo z izbrano in kakovostno ponudbo ter z izpolnitvijo postavljenih kriterijev, pridobili status ponudnikov na Poti okusov. Tako bodo vinski strokovnjaki iz vseh vinorodnih okolišev EPK izbrali tudi vina, ki bodo pridobila oznako EPK.

 


POZABLJENE JEDI
Stari narodni običaji  ob praznikih in vsakdanjikih so zelo zanimivi, še bolj pa so zanimive stare narodne jedi in priprava le teh. V raziskovalni nalogi so predstavljene stare vsakdanje in praznične jedi in njihova priprava. Omenjena je tudi hitra hrana, in sicer je omenjena predvsem zaradi nasprotja starim jedem. Pripravila sem nekaj grafov na anketna vprašanja v zvezi s starimi jedmi; katere so bile najbolj značilne stare jedi, katere stare jedi še poznajo....V raziskovalni nalogi sem navedla tudi nekaj receptov okusnih tradicionalnih štajerskih jedi. Ugotovila sem tudi, da je v naših krajih zelo malo gostiln, ki spodbujajo ohranjanje tradicionalnih jedi, ali jih sploh ni. Praznične in vsakdanje jedi so se včasih precej razlikovale, saj so bile praznične jedi veliko bolj raznovrstne in značilne posebej za vsak praznik. Velikokrat pozabljamo, da so stare jedi naša dediščina in jih kot take velikokrat tudi premalo cenimo, vendar upam, da bodo postale tradicionalne jedi bolj cenjene.

Sara Korošec


Praznične jedi
"Vsak gudek ima svoj udek!" (Dr. Boris Kuhar: Prazniki in praznične jedi na Slovenskem, str.3) pravi star pregovor. To pomeni, da skorajda vsak praznik zahteva kar svoje posebne jedi. Praznični jedilnik na našem področju je bil bogat, pester in različen celo po posameznih krajih.


Razvoj vinogradništva
Haloze so zgrajene iz trših in mehkejših laporjev ter laporjevih peščenjakov, kar predstavlja ugodne razmere za razvoj vinogradništva. Kemične lastnosti tal so nekoliko slabše zaradi pomanjkanja fosforja, ki povečuje odpornost trte proti mrazu, vendar so te slabosti z modernimi agrotehničnimi ukrepi odpravljive.


Staro in novo leto
Zadnji dan v letu je bilo v navadi, da so pri nekaterih hišah, kjer so imeli med letom tabrhare – dninarje, le-te povabili na svoj dom ter jih obilno pogostili s hrano in pijačo in z njimi naredili obračun o opravljenem delu v iztekajočem se letu.


Trgatev
Sredi oktobra Haloze zaživijo, saj je grozdje zrelo in ga je treba obrati. "Braja" (trgatve) so se vsi veselili kot praznika, saj se je med letom garalo, da zdaj trta obrodi sadove. V "braje" je gospodar povabil sosede, sorodnike in bližnje prijatelje, ki so se dopoldne, okrog devetih, zbrali pri vinogradu, opremljeni z lesenimi škafci in nožički, s katerimi so rezali grozdje.


Vina
Najbolj pogosto gojene so na tem območju bele vinske sorte. Večina vin, ki jih pridelajo v Halozah, je pridelana in shranjena na Ptuju, najpomembnejši je Laški rizling (suho vino), sicer pa še beli pinot, šipon, renski rizling, sauvignon, dišeči traminec in rizvanec. Od rdečih sort vinogradniki gojijo predvsem modri burgundec. Vinska zvrst je haložan, ki ga sestavljajo laški rizling, šipon in sauvignon.


Vsakdanje jedi
Včasih so si za jedi in za samo pripravo jedi vzeli veliko več časa kot dandanes, bolj so jo cenili in jo pripravljali s srcem. Vsakodnevna hrana štajerskega prebivalstva je bila precej bolj enostavna od prazničnih jedi. V preteklosti so ločili med prehrambenimi navadami mesta in podeželja. Na podeželju so dajali prednost hrani iz domačih naravnih virov. Jedilnik je bil precej enostaven in enoličen. Perutnina in prašičji izdelki so bili na mizi le ob praznikih. Pogoste so bile močnate in krompirjeve jedi. Namesto sladkorja so dolgo uporabljali med.


Stran:   1 
Prikaz: 1 - 13 od 13

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017