Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Narava in ljudje > Običaji  

Stran:   1 
Prikaz: 1 - 8 od 8
Iskanje:  
 
Koline
Čeprav nimajo koline nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na koledarju, pa pravimo, da je praznik kolin ali furež, kot se še imenuje, še vedno eden največjih praznikov slovenskega človeka. Svinja simbolizira požrešnost, čutnost, hudiča, neznanje, pohoto...


Košnja v Halozah
Košnja je bila pomembno kmečko opravilo, saj so imeli skoraj pri vsaki hiši vsaj eno kravo, ponekod pa tudi več glav goveda, zato so za njihovo krmljenje potrebovali posušeno travo. Domačini pripovedujejo, da »se je nekoč vse pokosilo: pobočja, mejice, lazi, sadovnjaki in okoli hiše«. Ker trave niso gnojili, so po gričevju kosili večinoma le enkrat na leto, na nižjih legah pa dvakrat, včasih celo trikrat. Po gričevju so kosili v prvi polovici junija, v dolini pa že konec maja; to je bilo seno. Otavo so kosili konec julija in v začetku avgusta, če so kosili še otavič, pa septembra.


Obramba vinogradov pred točo v Halozah in Slovenskih goricah na prelomu 19. in 20. stoletja
Hude nevihte s točo, ki razcefra listje, obtolče grozdje in lahko spravi vinogradnike ob ves pridelek, so tudi v naših vinorodnih krajih pogoste. Zato so si že od nekdaj prizadevali, kako bi jo preprečili. Splošno znana obramba je bilo zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, na spodnjem Štajerskem pa so proti toči streljali tudi s topiči in možnarji. To staro in zakoreninjeno navado so zaradi številnih nesreč prepovedali že v času Marije Terezije. V naslednjih letih so sledile še številne druge prepovedi. Kaznim navkljub in čeprav toče mnogokrat niso preprečili, so ljudje še vedno verjeli v uspešnost streljanja.


Oglarjenje ima bodočnost
Velika količina drobnejšega in manj kvalitetnega lesa, ki ga lahko uporabimo za kope (dodana vrednost), je že količina, ki pomaga pri reševanju problema redčenj v mlajših sestojih in trženja na tržišču manj vrednih lesnih sortimentov. Za oglarjenje lahko s pridom uporabimo tudi les s travnatih površin v zaraščanju. Velik delež gozdov je v mlajših razvojnih fazah. Mnogo več kot kažejo naši modeli.


Pust (fašenk) v Halozah - Podlehnik
Orači za pusta hodijo od hiše do hiše in voščijo za dobro letino.

Skupina oračev je sestavljena iz 2 - 6 "kojičev", ki imajo na glavi lepo z zelenjem, s papirnatimi rožami in pisanimi trakovi okrašeno kapo (čako). Oblečeni so v belo srajco, kravato, črne hlače, bel predpasnik, čez ramena pa imajo bogate svilene rute (tehle). Obuti so v visoke usnjene škornje. Vlečejo z zelenjem, rožami, trakovi in zvonci okrašen plug.


Ruse iz Podlehnika, Leskovca in Okiča
Območja v severovzhodni Sloveniji, predvsem Haloze in Slovenske gorice ter Dravsko in Ptujsko polje, so znana po tradicionalni pustni živali, rusi. Predstavljene ruse iz Podlehnika, Leskovca in Okiča nastopajo s skupino pustnih oračev ali samostojno.


Video Haloze Boys
To pa je treba videt in slišat...


Žganjekuha v Halozah
Kuhanje žganja se je opravljalo predvsem v zimskem času, zato so morali sadje skrbno spraviti. Žganje se je kuhalo predvsem iz sliv (slivovka), hrušk (hruškovka), jabolk oz. njihovega odpada pri mletju in stiskanju (sadjevec), tropin - ostankov grozdja (tropinovka), ostanka pri pretoku vina (droženka), pa tudi iz breskev in marelic.
Sadje se je pobralo, potem pa premečkalo in zdrobilo ter nepredušno zaprlo v sod ("zabrčvalo"), da je prišlo do vretja. Nato je mirovalo tako dolgo, dokler se ni gospodar odločil za kuho. Najkrajši čas zorenja oz. vretja je bil 3 tedne, tropine pa so bile pripravljene že tudi po osmih dneh.


Stran:   1 
Prikaz: 1 - 8 od 8

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017