Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Narava in ljudje   

NAPAKA: ni najdenih zapisov!


Stran:   1   2 
Prikaz: 1 - 25 od 27
Iskanje:  
 
DEDI Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem
Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem – DEDI predstavlja prvi poskus večmedijske digitalne predstavitve slovenske naravne in kulturne dediščine.

DEDI nudi kakovostne, verodostojne in kompleksne vsebine, do katerih je dostop enostaven. Vsebine so podane tako, da izzovejo uporabnika k soustvarjanju novih.

DEDI prinaša novo dimenzijo kulturne in naravne dediščine za najširšo javnost.  Zato želimo, da DEDI zaživi in preraste v najbogatejšo digitalno zbirko slovenske dediščine.


Etnografsko društvo Tržec
Etnografsko društvo Tržec je prostovoljna skupnost, ki združuje laično javnost, ljubitelje in strokovnjake, katerim je skupna skrb za kulturno dediščino Haloz ter Dravskega in Ptujskega polja. Z delovanjem želimo v prebivalcih tega dela Slovenije vzbuditi pozitiven odnos do kulture bivanja.


Glasba
Haloški ljudje so zelo gostoljubni in se znajo iskreno poveseliti, zato ne čudi, da je skoraj ob vseh praznikih prisotna glasba. Glede na praznike se ločijo le glasbila in pesmi, ki se prepevajo/igrajo, vzdušje ostaja enako. Iskreno in veselo.


Glasbila iz Haloz

Haloške trstenke so zraven lončenega basa, bobna iz napete svinjske kože, ter žvegla eno izmed najstarejših narodnih glasbil na tem območju. Na njih so že igrali naši pra pra dedki in morda pra pra babice pred sto, dvesto ali tristo leti. Igrali so predvsem na porokah, obhajilih, birmah, veselicah pa tudi ob končani žetvi, trgatvi, ipd.

 


Haloze v sliki
Stojan Kerbler je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih osebnosti nekdanje Jugoslavije.

Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej je zaslužen za raziskave o opusu Frana Krašovca. Sistematično je zbiral gradivo o jugoslovanskih fotografih, dokumentacijo zdaj hrani Arhitekturni muzej Slovenije. Stojan Kerbler je tudi predan mentor mladim.


Izvor imena Haloze
Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Nekateri slavisti iščejo izvor imena v latinski besedi Colles kar pomeni vinorodne gorice, drugi iščejo izvor v staroslovanski besedi halonga, ki pomeni kraj, prepleten z griči. Glede na to, da so Haloze prepletene z griči in obenem z vinorodnimi goricam, sta oba izvora povsem primerna.


Jama Belojača
Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, saj gre za apnenčast greben, ki ima vse značilnosti kraških pojavov (vrtače, ponori, luknje, ponikalnice ...). Osamel apnenčast masiv v katerem je voda izdolbla mlajšo jamo ob koncu ledene dobe, je tukaj pristal ob tektonskih premikih in prelomih.


Klopotec
V poznem poletnem času v naših vinogradih veselo pojejo klopotci,ki jih vinogradniki postavijo na Lovrenca (10. avgust), snamejo pa jih do 20.oktobra. Skrajni datum bi naj bil zadnji dan v mesecu oktobru. Marsikdo se vpraša, kakšen pomen ima postavitev klopotca v vinogradih? Njegovo poslanstvo bi naj bilo preganjanje ptičev iz vinogradov. Po nekaterih starih vražah bi naj tudi preganjal kače z grozdja. Klopotec pa je v času, odkar ga poznamo, postal nepogrešljiv del Haloz in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Klopotčeva pesem je za Haloze nekaj posebnega. Haloški klopotec ima šestkrako vetrnico, slovenje-goriški pa ima samo štiri krake.


Koline
Čeprav nimajo koline nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na koledarju, pa pravimo, da je praznik kolin ali furež, kot se še imenuje, še vedno eden največjih praznikov slovenskega človeka. Svinja simbolizira požrešnost, čutnost, hudiča, neznanje, pohoto...


Košnja v Halozah
Košnja je bila pomembno kmečko opravilo, saj so imeli skoraj pri vsaki hiši vsaj eno kravo, ponekod pa tudi več glav goveda, zato so za njihovo krmljenje potrebovali posušeno travo. Domačini pripovedujejo, da »se je nekoč vse pokosilo: pobočja, mejice, lazi, sadovnjaki in okoli hiše«. Ker trave niso gnojili, so po gričevju kosili večinoma le enkrat na leto, na nižjih legah pa dvakrat, včasih celo trikrat. Po gričevju so kosili v prvi polovici junija, v dolini pa že konec maja; to je bilo seno. Otavo so kosili konec julija in v začetku avgusta, če so kosili še otavič, pa septembra.


Muzej na prostem Rogatec
Muzej na prostem Rogatec je doslej največji muzej na prostem na Slovenskem. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo, zato je bil z odlokom Vlade Republike Slovenije leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (UL RS 81/99).


Nevarnosti naravnih nesreč
Meteoalarm je že eno leto povsem usposobljen za delovanje. Zdi se, da glede na veliko število obiskov in pozitivne odzive izpolnjujemo želje številnih uporabnikov. Spletna stran zagotavlja pregled nad vremenskim dogajanjem, ki zahteva posebno pozornost, po vsej Evropi, pa tudi veliko podrobnosti o tem dogajanju.

Meteolarm je uradna spletna stran za opozarjanje javnosti na vremenske ujme po Evropi. Letos se Meteoalarm širi še bolj proti vzhodu, tako da bo pri izvajanju projekta sodelovalo 29 evropskih držav. Gre za edinstveno pobudo Eumetneta, mreže evropskih državnih meteoroloških služb pri Svetovni meteorološki organizaciji.


Obramba vinogradov pred točo v Halozah in Slovenskih goricah na prelomu 19. in 20. stoletja
Hude nevihte s točo, ki razcefra listje, obtolče grozdje in lahko spravi vinogradnike ob ves pridelek, so tudi v naših vinorodnih krajih pogoste. Zato so si že od nekdaj prizadevali, kako bi jo preprečili. Splošno znana obramba je bilo zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, na spodnjem Štajerskem pa so proti toči streljali tudi s topiči in možnarji. To staro in zakoreninjeno navado so zaradi številnih nesreč prepovedali že v času Marije Terezije. V naslednjih letih so sledile še številne druge prepovedi. Kaznim navkljub in čeprav toče mnogokrat niso preprečili, so ljudje še vedno verjeli v uspešnost streljanja.


Oglarjenje ima bodočnost
Velika količina drobnejšega in manj kvalitetnega lesa, ki ga lahko uporabimo za kope (dodana vrednost), je že količina, ki pomaga pri reševanju problema redčenj v mlajših sestojih in trženja na tržišču manj vrednih lesnih sortimentov. Za oglarjenje lahko s pridom uporabimo tudi les s travnatih površin v zaraščanju. Velik delež gozdov je v mlajših razvojnih fazah. Mnogo več kot kažejo naši modeli.


Pihalni orkester Kulturnega društva Podlehnik
Pihalni orkester Kulturnega društva Podlehnik je začel nastajati v letu 1981. Takrat so se nekateri glasbeniki, ki so igrali še v Kmečki godbi na pihala zavzeli, da se godbeništvo v našem kraju ponovno oživi. Najbolj zaslužen za ponovno sestavo godbe na pihala je bil Konrad Feguš.

V takratnem prosvetnem društvu je bila ustanovljena nova skupina Godba na pihala, ki se je po nekaj letih delovanja preimenovala v Pihalni orkester. Orkester šteje 27. članov. 


Pleteni koši

Podatki o vremenu v Halozah
Na vreme.net najdete aktualne vremenske podatke in vremensko napoved za številne kraje v Sloveniji in po svetu ter za posamezne interesne skupine v Sloveniji, ki jih najdete v sekciji Prosti čas (Golf, Gore, Obala, Jadralno padalstvo). Vremensko napoved lahko preverite za 195 slovenskih krajev, 290 svetovnih krajev, skoraj 80 obalnih krajev, več kot 500 slovenskih vrhov, za vsa večja golf igrišča Slovenije in skoraj 90 vzletišč jadralnih padalcev.


Pot Forma vive Makole
Na tej poti, si boste lahko ogledali skulpture, ki so nastale na dosedanjih festivalih Forma viva Makole. Ivan Dvoršak je pobudnik Festivala Forma viva v Makolah.  V minulih letih je kiparska kolonija zaživela, nastal je festival, v Makole pa iz leta v leto prihaja več kiparjev, ki so se jim pridružili še slikarji. Oboji ustvarjajo na prostem, kipi stojijo tako rekoč na vsakem koraku, zadnja leta pa se ta forma viva širi tudi v druge kraje. Festival organizira Kud Forma viva Makole.


Pust (fašenk) v Halozah - Podlehnik
Orači za pusta hodijo od hiše do hiše in voščijo za dobro letino.

Skupina oračev je sestavljena iz 2 - 6 "kojičev", ki imajo na glavi lepo z zelenjem, s papirnatimi rožami in pisanimi trakovi okrašeno kapo (čako). Oblečeni so v belo srajco, kravato, črne hlače, bel predpasnik, čez ramena pa imajo bogate svilene rute (tehle). Obuti so v visoke usnjene škornje. Vlečejo z zelenjem, rožami, trakovi in zvonci okrašen plug.


Rastlinstvo Haloz
Haloze spadajo v subpanonsko fitogeografsko območje zaradi značilnega subpanonskega podnebja. Slabo polovico Haloz pokriva gozd. Najbolj razširjen in značilen je bukov gozd. Ostale (negozdne) površine sestavljajo vinogradi, travniki, pašniki in sadovnjaki. Zaradi razmer podobnih submediternskim tukaj srečamo vrste, ki so značilne za submediteransko območje in uspevajo na suhih travnikih, na prisojnih toplih pobočjih. Takšne so: jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), navadni beluš (Asparagus officinalis), čičkasti grahovec (Astragalus cicer), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), tenorejeva smiljka (Cerastium tenoreanum), enoletni golšec (Mercurialis annua), čopasta hrušica (Muscari comosum), navadna splavka (Limodorum abortivum) in še nekatere.


Rastlinstvo na Donački gori
Donačka gora zbuja občudovanje pri ljubiteljih narave, planincih in tabornikih. Izstopa po svoji strmi stožčasti obliki, če jo gledamo z zahodne strani, in po obliki trapezaste mize s severne in z južne strani. Znana je po čudovitem razgledu, ki se odpira na vse strani: v Haloze, na Dravsko in Ptujsko polje, v Hrvaško Zagorje in Posotelje.


Ruse iz Podlehnika, Leskovca in Okiča
Območja v severovzhodni Sloveniji, predvsem Haloze in Slovenske gorice ter Dravsko in Ptujsko polje, so znana po tradicionalni pustni živali, rusi. Predstavljene ruse iz Podlehnika, Leskovca in Okiča nastopajo s skupino pustnih oračev ali samostojno.


Tipična haloška domačija
Praviloma domačije stojijo nad vinogradi ali med njimi, v gozdnatih predelih, pa na južnih pobočjih ali v dolinah. V gričevnatem vzhodnem in srednjem predelu Haloz so domačije ponavadi postavljali na vrhove gričev, na katerih so poiskali pred vetrom karseda zaščiteno lego. V zahodnem predelu pa so domačije na pobočjih ali v ozkih dolinicah. Izbira lege je bila odvisna od pogojev za sajenje vinske trte.


Trstenke
Trstenke so prastaro glasbilo. Poznali so jih že v antični Grčiji in sicer kot syrinx ali panovo piščal. Seveda pa so našim trstenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah.
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah pri nas zasledimo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes prevladuje mnenje, da naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo.


Video Haloze Boys
To pa je treba videt in slišat...


Stran:   1   2 
Prikaz: 1 - 25 od 27

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017