Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Narava in ljudje > Etnografija
Ogledov: 9971        Objavi
Trstenke
Trstenke so prastaro glasbilo. Poznali so jih že v antični Grčiji in sicer kot syrinx ali panovo piščal. Seveda pa so našim trstenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah.
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah pri nas zasledimo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes prevladuje mnenje, da naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo.


Pri nas so jih izdelovali predvsem v vzhodnem delu Slovenije in sicer v okolici Ptuja, v Halozah, na Dolenjskem, pa tudi v Prekmurju, Porabju in na Koroškem. Za glasbilo je danes v uporabi strokovni izraz trstenke, ki pove, da je narejeno iz trstike. Na razmeroma veliko razširjenost glasbila opozarjajo tudi različni nazivi. Poleg izraza trstenke poznamo še orglice, dudle, hrvaške dudle, piskulice, pištulice, igrce in druge. Po ustnih virih naj bi na primer še okrog leta 1900 v Halozah na proščenjih prodajali trstenke, ki so bile tudi do pol metra široke.

Franc LaporšekUčenci predmetne stopnje OŠ Cirkulane - Zavrč smo se skupaj z učiteljem THV Ivom Zupaničem odločili odkriti čim več o tem zanimivem glasbilu. Predvsem pa smo se želeli preizkusiti v izdelavi tega. V literaturi, ki je skromna, kar se tiče opisa izdelave, smo naleteli na ime Franc Laporešek.
Gospod Franc Laporšek je živel v Jablovcu pri Podlehniku (umrl je leta 1998); bil je  izdelovalec in godec na trstenke.
Franc Laporšek se je izdelovanja trstenk naučil od svojega očeta. Prve je izdelal s štirinajstimi leti, po odsluženi vojaščini je s tem nadaljeval in tako jih je vsako leto izdelal okrog dvajset. Za izdelavo trstenk je od januarja do aprila v močvirju nabiral trstiko nato pa jo je skoraj leto dni sušil. Potem se je začel postopek, ki ga je dobro obvladal. Ko je trstiko narezal na različne dolžine, jo skrbno očistil, zamašil cevke s smrekovo smolo, uglasil, je posamezne piščali s smrekovo smolo pritrdil na deščice. Ko je to končal, jih je povezal s čevljarsko dreto in se lotil končne faze obrezovanja ter piljenja tako deščic kot cevk, saj bi si sicer med igranjem lahko porezali ustnice. Igranje na trstenke določajo improvizacija in spontano okraševanje melodij, ki nastaja pri preskakovanju posameznih cevk na obeh straneh simetričnega glasbila. Če bi iskali na klavirju piščalim ustrezen ton, ga ne bi našli, zato je ta ljudski inštrument resnično slovenska etnološka posebnost.
Kot edinega  ljudskega godca so  Franca Laporška veliko vabili na razne etnomuzikološke festivale in kongrese. Njegovo muziciranje je posneto tudi na nekaj plošč in kaset, ki predstavljajo našo glasbeno dediščino. Za ohranjanje ljudskega izročila je prejel vrsto nagrad in priznanj.
Razveselilo nas je, ko smo izvedeli, da obstaja njegov naslednik: edini pravi Laporškov naslednik je Drago Kunej, sodelavec Slovenskega glasbenonarodopisnega inštituta. Izdelovanja in igranja se je naučil prav pri njem, velikokrat tudi javno nastopa bodisi individualno ali kot član skupine Kurja koža.
V šolskem letu 2002/2003 smo naredili raziskovalno nalogo  o trstenkah, pri čemer nas niso zanimale zgolj trstenke kot glasbilo, ampak tudi zgodovina tega inštrumenta, materiali, iz katerih je narejen, predvsem pa smo želeli izvedeti, ali je v spominu ljudi še kaj vedenja o tem inštrumentu. 
Pri raziskovalni nalogi nam pomaga  in  usmerja dr. Darja Koter, sodelavka Pokrajinskega muzeja Ptuj. Pri izdelavi trstenk pa nam pomaga mag. Drago Kunej.
Morda pa tudi vi veste kaj o tem, prosimo, povejte še nam! 

 

Več o trstenkah si lahko ogledate tudi tukaj.


Povezava

 Komentarji   

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017