Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Narava in ljudje > Etnografija
Ogledov: 4618        Objavi
Glasba
Haloški ljudje so zelo gostoljubni in se znajo iskreno poveseliti, zato ne čudi, da je skoraj ob vseh praznikih prisotna glasba. Glede na praznike se ločijo le glasbila in pesmi, ki se prepevajo/igrajo, vzdušje ostaja enako. Iskreno in veselo.


Najbolj pogosti in značilni haloški glasbili sta haloška žvegla in trstenke. Poznamo dve obliki trstenk. Pri eni so cevke razvrščene od najkrajše do najdaljše v sredini in stopničasto na obe strani, pri drugi le od najkrajše do najdaljše. Dolgo časa po tem, ko so jih drugod že prenehali izdelovati, jih je izdeloval še Franc Laporšek iz Jablovca.

Haloška žvegla je lesena stružena piščal, ki ima na obeh koncih odebeljeno cev: na eni strani zaprto, na drugi odprto. Na zgornji strani ima ustnično luknjico in še šest luknjic v enakih razdaljah. Narejena je iz posušenega lesa necepljenih sliv, ki rastejo na južnem delu Haloz, oziroma le iz njegove sredice. Tudi žvegle so bile različnih velikosti, in sicer od enojke, ki je merila 202 mm, do devetke s 518 mm. Ob mnogih praznikih pa se ni igralo le na en inštrument, ampak pogosto kombinirano med harmoniko, žveglo in trstenkami. Na glasbila so znali igrati skoraj vsi kmečki fantje; s tem so popestrili domače veselice, koline, godove, ličkanje koruze in druga dela. Maks Hernec in Franc Laporšek iz okolice Podlehnika sta dolga leta igrala skupaj na trstenke in žveglo. Velikokrat sta igrala na kolinah in takrat so trstenke imele vodilno melodijo, včasih pa so se pridružili še pevci.

Vir: Zmaga Kumer, Ljudska glasbila in pevci, Slovenska matica, Ljubljana 1983


Povezava

 Komentarji   

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017