Storitve Zavod  english    deutsch 
 


Registriran uporabnik
Uporabniško ime
Geslo
 Zapomni se me
Pozabljeno geslo
Ni aktivne ankete!
Domov > Narava in ljudje > Običaji
Ogledov: 3346        Objavi
Košnja v Halozah
Košnja je bila pomembno kmečko opravilo, saj so imeli skoraj pri vsaki hiši vsaj eno kravo, ponekod pa tudi več glav goveda, zato so za njihovo krmljenje potrebovali posušeno travo. Domačini pripovedujejo, da »se je nekoč vse pokosilo: pobočja, mejice, lazi, sadovnjaki in okoli hiše«. Ker trave niso gnojili, so po gričevju kosili večinoma le enkrat na leto, na nižjih legah pa dvakrat, včasih celo trikrat. Po gričevju so kosili v prvi polovici junija, v dolini pa že konec maja; to je bilo seno. Otavo so kosili konec julija in v začetku avgusta, če so kosili še otavič, pa septembra.


Tudi pri košnji je bilo potrebnih več ljudi, zato so si ljudje med seboj pomagali tako kot pri kopanju v vinogradu. Kosili so večinoma moški, če pa jih je primanjkovalo, so kosile tudi ženske. Na dan so pokosili toliko trave, kolikor so je domači utegnili v nekaj dneh posušiti in zvoziti domov. Ko je bilo seno spravljeno, so zopet naprosili kosce. To se je ponovilo tolikokrat, da je bilo pri hiši vse pokošeno in pod streho toliko sena, da je zadostovalo do naslednjega leta.

Kosci so pričeli delati zgodaj zjutraj, včasih že ob treh, pol štirih. S seboj so si prinesli vsak svojo  koso in vodir - oselnik, ki je bil lesen, železen ali iz govejega roga, ter brus - brusilni kamen. Nekdo je prinesel tudi babico in klepca – lesen stolček z majhnim železnim nakovalom in kladivo, s katerim so sklepali topo koso. Preden so pričeli kositi, so spili še kozarček žganja.

Po gričevju so kosili v brazdah, kjer je bilo ravno oz. položno, pa so najprej pokosili krog, okoli katerega je potem drug za drugim kosilo včasih tudi deset in več koscev. Kosili so v en štrah – na en mah, kar je pomenilo, da so vsi zamahovali hkrati. Kosili so do šestih, pol sedmih, ko so kar na travniku pojedli froštikl – zajtrk: kurjo obaro, kruh in sirov zavitek ali gobanco.

Šege, opravila in jedilniki

Ponekod so jim postregli tudi šmorn – cvrtje in belo kavo. Po froštikli so do devetih, desetih oz. dokler niso pokosili vsega, kar je bilo načrtovano za ta dan, nadaljevali s košnjo, nato pa so dobili predpodnco – dopoldansko malico: meso iz zaseke, kruh in pijačo. Če so kje kosili tudi po malici, so ob koncu košnje dobili južno – kosilo z juho, mesom in solato. Kosci so med košnjo in po njej peli. Znana je pesem: »... Zjutraj, ko bo svit, gremo kosit, zvečer pa svojih ljubic gor budit.«


 Komentarji   

 

 
© ZAVOD ZA RAZVOJ HALOZ © ivanek.net 2008-2017