[haloze.net]

Tipična haloška domačija
Praviloma domačije stojijo nad vinogradi ali med njimi, v gozdnatih predelih, pa na južnih pobočjih ali v dolinah. V gričevnatem vzhodnem in srednjem predelu Haloz so domačije ponavadi postavljali na vrhove gričev, na katerih so poiskali pred vetrom karseda zaščiteno lego. V zahodnem predelu pa so domačije na pobočjih ali v ozkih dolinicah. Izbira lege je bila odvisna od pogojev za sajenje vinske trte.

Ptujska Gora
Ptujska Gora leži na enem od zadnjih haloških gričev, preden se svet povesi proti severu v ravnino Dravskega polja, na jugu preko reke Dravinje pa ležijo strmi griči Haloz z Donačko goro in Bočem.

Grad Borl
Grad Borl, zgrajen na mogočni skali v Halozah, kjer 16. poldnevnik sreča reko Dravo, je zadnjih dvanajst let gostil mnogo IDRIART-ovih srečanj. Borl je kot dom prednikov viteza Parsifala prepleten z legendo. Vitez Parsifal je "zahodni" izraz svetovnega arhetipa o človekovi potrebi učiti se, naučiti se postavljati prava vprašanja ob pravem času, da bi odkrili pomen in se na osnovi tega razvijali. Legenda tudi poudarja, da je v tem procesu srce bistveno.

Obramba vinogradov pred točo v Halozah in Slovenskih goricah na prelomu 19. in 20. stoletja
Hude nevihte s točo, ki razcefra listje, obtolče grozdje in lahko spravi vinogradnike ob ves pridelek, so tudi v naših vinorodnih krajih pogoste. Zato so si že od nekdaj prizadevali, kako bi jo preprečili. Splošno znana obramba je bilo zvonjenje s cerkvenimi zvonovi, na spodnjem Štajerskem pa so proti toči streljali tudi s topiči in možnarji. To staro in zakoreninjeno navado so zaradi številnih nesreč prepovedali že v času Marije Terezije. V naslednjih letih so sledile še številne druge prepovedi. Kaznim navkljub in čeprav toče mnogokrat niso preprečili, so ljudje še vedno verjeli v uspešnost streljanja.

Jama Belojača
Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, saj gre za apnenčast greben, ki ima vse značilnosti kraških pojavov (vrtače, ponori, luknje, ponikalnice ...). Osamel apnenčast masiv v katerem je voda izdolbla mlajšo jamo ob koncu ledene dobe, je tukaj pristal ob tektonskih premikih in prelomih.

Štatenberg - nema priča preteklosti
Dvorec Štatenberg (Statenberg) naj bi pričeli zidati grofje Attemsi menda že leta 1696, dokončno pa je bil zgrajen med letoma 1720 in 1740. Za Attemsi so ga posedovali Franc Ludovik Blagotinšek pl. Kaiserfeld od leta 1809 dalje, nato Klavdij pl. Pittoni-Dannenfeld, knez Ferdinand Lobkowitz, Žiga Conrad, Pius pl. Buchau in družina Conradi od leta 1849 naprej, med obema vojnama pa rodbina Neumann iz Zagreba. Leta 1910 je del dvorca pogorel, a so ga kmalu obnovili. Leta 1989 ga je prevzela v upravljanje tovarna Impol, danes je v njem gostišče.

Trstenke
Trstenke so prastaro glasbilo. Poznali so jih že v antični Grčiji in sicer kot syrinx ali panovo piščal. Seveda pa so našim trstenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah.
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah pri nas zasledimo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes prevladuje mnenje, da naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo.